nedelja , 24 marec 2019
Domov » Aktualno » Nenadna ohladitev poveča tveganje za respiratorna obolenja

Nenadna ohladitev poveča tveganje za respiratorna obolenja

V ogroženih skupinah imajo lahko respiratorna obolenja hujši potek bolezni in predstavljajo večje tveganje

V sklopu rednega letnega srečanja Sekcije za preventivno medicino pri Slovenskem zdravniškem društvu je nedavno potekala tudi razprava o ozaveščanju o respiratornih virusih. Strokovnjaki opozarjajo, da po nenadnem padcu temperatur lahko pričakujemo povečanje respiratornih obolenj. Okužbe z respiratornimi virusi sicer večinoma minejo brez posebnosti, vendar moramo biti bolj pozorni pri ogroženih skupinah – pri njih je večje tveganje za nepredvidene zaplete. Najbolj ogroženi so dojenčki in majhni otroci, pa tudi starejši. Strokovnjaki hkrati poudarjajo, da v eni sezoni lahko večkrat zbolimo zaradi enakega virusa, saj telo ne vzpostavi dovolj visoke imunosti. Prav tako se respiratorna obolenja lahko ponavljajo zaradi velike količine različnih virusov in več genotipov istih virusov.

Podatki preteklih sezon spremljanja okužb z respiratornimi virusi nakazujejo, da lahko po nenadni ohladitvi vremena, ki nas je zajela v tem tednu, pričakujemo porast okužb z respiratornimi virusi, predvsem respiratornim sincicijskim virusom (RSV). Ta virus je razmeroma pogost, saj se z njim v prvem letu življenja okužita dve tretjini dojenčkov, do dopolnjenega drugega leta pa se z njim okuži skoraj vsak otrok. Pri majhnih otrocih pa je RSV najpogostejši virusni povzročitelj bronhiolitisa (vnetje malih dihalnih poti) in pljučnice (vnetje drobnih pljučnih mešičkov).

Skupine z večjim tveganjem za hujši potek bolezni

Za odrasle in večino zdravih otrok okužbe z respiratornimi virusi ne predstavljajo večjega problema, saj prehlad večina preboli brez posledic. Pri ogroženih skupinah pa je ob okužbi z RSV večja verjetnost hujšega poteka bolezni. Pri težjem poteku okužb z RSV je v primerjavi z ostalimi virusi daljše trajanje hospitalizacije in več potrebe po dodatku kisika.

Asist. dr. Lilijana Kornhauser Cerar, dr. med., vodja enote za intenzivno nego in terapijo Ginekološke klinike UKC Ljubljana poudarja, da so dejavniki tveganja za težak potek okužbe pri otrocih, mlajših kot 5 let, nizka porodna teža in nedonošenost, onesnaženost zraka in (pasivno) kajenje, prenatrpanost prostorov, med socialnimi dejavniki tudi nizka izobrazba matere in slabe socialne razmere. Pomembno težji potek imajo okužbe dihal tudi pri otrocih s kroničnimi boleznimi, zlasti to velja za prirojene bolezni srca, živčno-mišične bolezni, prirojene ter pridobljene imunske motnje in kromosomopatije, kot je trisomija 21 (Downov sindrom). Med zaščitnimi dejavniki pa je zelo pomembno dojenje in cepljenja, tako otrok kot nosečnic. Za najbolj ogrožene skupine otrok (na primer nedonošenčke) je v Sloveniji proti RSV na voljo tudi zaščita z zdravilom.

Tudi če prebolimo prehlad, nimamo zagotovljene imunosti do konca sezone

Po podatkih prof. dr. Miroslava Petrovca, dr. med., predstojnika Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, se lahko zgodi, da lahko v eni sezoni večkrat zbolimo celo zaradi istega virusa, denimo RSV, saj se v telesu ne vzpostavi dovolj visoka imunost. Hkrati pa je virusov, ki povzročajo zelo podobna prehladna obolenja, zelo veliko. Tudi če bi se z različnimi respiratornimi virusi okužili več kot petkrat letno, jih do konca življenja ne bi izčrpali. Razlog za to je v tem, da se virusi spreminjajo, nastajajo vedno novi in krožijo med populacijo. Respiratorni virusi torej niso težava le za otroke, ampak za celotno populacijo.

Temelj preprečevanja širjenja okužb sta dosledno in pravilno umivanje rok ter pravilna higiena kašlja

Helena Mole, dr. med., specialistka pediatrije, poudarja pomen ustreznih preventivnih ukrepov pri preprečevanju širjenja okužb. Že pri novorojenčkih lahko družina prepreči marsikatero okužbo z omejevanjem obiskov (v zimskem času), če so denimo starejši sorojenci v prvem letu v domačem varstvu. Manjša verjetnost okužb je tudi, če otrok začne kasneje hoditi v vrtec ali pa je v varstvu v manjši skupini. Veliko pa lahko naredimo s splošnimi preventivnimi ukrepi, kot so redno umivanje rok s toplo vodo in milom, pravilna higiena kašlja, izogibanje stikov med obolelimi in zdravimi, redno zračenje prostorov, gibanje na svežem zraku, zdrava in uravnotežena prehrana.