Aktualno

V ogroženih skupinah imajo lahko respiratorna obolenja hujši potek bolezni in predstavljajo večje tveganje V sklopu rednega letnega srečanja Sekcije za preventivno medicino pri Slovenskem zdravniškem društvu je nedavno potekala tudi razprava o ozaveščanju o respiratornih virusih. Strokovnjaki opozarjajo, da po nenadnem padcu temperatur lahko pričakujemo povečanje respiratornih obolenj. Okužbe z respiratornimi virusi sicer večinoma minejo brez posebnosti, vendar moramo biti bolj …

Izr. prof. dr. Miroslav Petrovec, dr. med.: To ne drži, saj respiratorni virusi »krožijo« med nami skozi celo leto. Več primerov okužb se sicer pojavi v pozni jeseni ob nastopu nižjih temperatur, epidemija pa nastane zelo hitro in traja od 2 do 5 mesecev. Največ okužb tako lahko pričakujemo od novembra ali decembra in do aprila ali maja. Zunaj tega …

Helena Mole, dr.med., spec. pediatrije: Žal 100% popolna zaščita pred respiratornimi virusi res ni možna, niti za viruse influence. Ustrezni preventivni ukrepi pa lahko bistveno pripomorejo pri preprečevanju širjenja okužb. Že pri novorojenčkih lahko družina prepreči marsikatero okužbo z omejevanjem obiskov v zimskem času, ali če ima družina možnost, da so starejši sorojenci v prvem letu dojenčkove starosti v domačem …

Helena Mole, dr.med., spec. pediatrije: Ne drži, da nizke temperature kot take povzročajo prehlad in bolezni. Nasprotno, gibanje na svežem zraku krepi imunski sistem otroka in zmanjšuje verjetnost za razne okužbe. Povečano tveganje pa predstavlja ravno zahajanje v nakupovalne centre in na množične prireditve – denimo RSV je izredno lahko prenosljiv in zelo odporen. Širi se s telesnim stikom, denimo …

Izr. prof. dr. Miroslav Petrovec, dr. med.: To žal ne drži. Lahko se celo zgodi, da lahko v eni sezoni večkrat zbolimo celo zaradi istega virusa, saj se v telesu ne vzpostavi dovolj visoka imunost. Hkrati pa je virusov, ki povzročajo zelo podobna prehladna obolenja, zelo veliko. Tudi če bi se z različnimi respiratornimi virusi okužili več kot petkrat letno, …

Dr. Lilijana Kornhauser Cerar, dr. med.: Želeli bi si, da do bolnišničnih okužb ne bi prihajalo. Vendar je tveganje za prenos okužbe v bolnišnici bistveno večje kot v domačem okolju zaradi izpostavljenosti virusom od drugih bolnih otrok in osebja, celo ob upoštevanju higienskih ukrepov. Vse bolnišnično osebje in obiskovalce zato pozivamo k doslednemu izvajanju higienskih ukrepov – pogosto umivanje rok …

Izr. prof. dr. Miroslav Petrovec, dr. med.: Čeprav o gripi pozimi veliko slišimo, temu ni tako. Najpogostejši vzrok za hospitalizacijo otrok mlajših od dveh let v zimskih mesecih je RSV, mediana starosti hospitaliziranih otrok zaradi okužbe z RSV pa je 7 mesecev.

Dr. Lilijana Kornhauser Cerar, dr. med.: To ne drži. Lahko da okužbo z RSV prebolimo brez večjih težav, vendar ta virus predstavlja posebej veliko tveganje za ogrožene skupine. Dejavniki tveganja za težak potek okužbe pri otrocih mlajših kot 5 let so nizka porodna teža in nedonošenost, onesnaženost zraka in (pasivno) kajenje, prenatrpanost prostorov, med socialnimi dejavniki tudi nizka izobrazba matere …

Helena Mole, dr.med., spec. pediatrije: To absolutno odsvetujemo. Tak način prebolevanja okužbe z respiratornimi virusi predstavlja večje tveganje za zaplete in druge bolezni pri obolelem, hkrati pa virus širimo po prostorih in povečujemo verjetnost, da zboli še kdo drug. Denimo RSV lahko preživi več kot pol ure na rokah ter več ur na površinah v okolju, na primer na pisalni …

Izr. prof. dr. Miroslav Petrovec, dr. med.: To ne drži. Podatki za preteklo spremljanje števila okužb z respiratornimi virusi kažejo, da se okužbe povečujejo že v jeseni – novembra, ali celo septembra. Denimo za RSV pretekli podatki kažejo močan porast po nenadnem znižanju temperature, kar se lahko zgodi novembra ali spomladi. Žal pa se vnaprej ne da natančno napovedati, kdaj …