Respiratorne okužbe pri malčkih se pojavijo tudi do desetkrat v sezoni

Virusne okužbe dihal so najpogostejši vzrok obolevanja pri otrocih, občuti pa jih celotna družina. Za šolarje so na prvem mestu kot vzrok odsotnosti od pouka, za starše majhnih otrok pa pomemben vzrok izostankov iz službe.

Otroci med prvim in tretjim letom starosti lahko za virusno okužbo dihal zbolijo tudi do desetkrat letno, predvsem to velja za tiste, ki so zgodaj vključeni v vrtec. Ker so te okužbe pogostejše v zimskih mesecih, vsaka pa lahko (vsaj kar se tiče kašlja in prehlada) traja tudi po dva ali tri tedne, je videti kot da je otrok neprekinjeno bolan od jeseni do pomladi.

Prepoznajte znake okužbe spodnjih dihal

V t.i. sezoni respiratornih okužb (oktober-maj) gre večinoma za okužbe zgornjih dihal – prehlad in vnetje žrela. Virusne okužbe spodnjih dihal so redkejše, vendar je potek težji in so zato najpogostejši vzrok hospitalizacij pri predšolskih otrocih.

Okužbe spodnjih dihal se lahko kažejo kot pljučnica, bronhitis ali bronhiolitis. Otroci imajo lahko visoko vročino, v ospredju pa so predvsem znaki dihalne stiske, ki nas opozarja, da poškodovana dihala le stežka opravljajo svojo funkcijo – izmenjavo plinov. Zato se vklopijo »rezervni mehanizmi«. Otrok prične dihati hitro in glasno, diha s pomožnimi mišicami – tudi s trebuhom oz. prepono.

Med znake dihalne stiske sodi tudi stokajoče dihanje, ugrezanje mehkih delov prsnega koša in širjenje nosnih kril. Ko dihala kljub temu ne morejo več zagotavljati zadostne zasičenosti krvi s kisikom se pojavi pomodrelost kože in sluznic – cianoza.

Kdaj k zdravniku?

Znano je, da so virusne okužbe pri majhnih otrocih v prvih treh letih starosti pogostejši vzrok pljučnic v primerjavi z bakterijami, ki pa prevladujejo pri nekoliko starejših otrocih. Okužbe spodnjih dihal povzročajo številni virusi, včasih tudi po dva ali več virusov hkrati.

Blažje okužbe zgornjih dihal lahko zdravimo doma – priporočamo počitek, veliko tekočine, dovolj spanja in po potrebi znižujemo previsoko temperaturo. V primeru znakov, ki kažejo na možni težji potek – kot so npr. zgoraj našteti znaki dihalne stiske, odklanjanje tekočine, večkratno bruhanje, vročina nad 390C in/ali mrzlica, izrazita razdražljivost ali prekomerna zaspanost – pa priporočamo obisk zdravnika oziroma pediatra.

Avtor članka: Doc. dr. Vojko Berce, Klinika za pediatrijo, UKC Maribor