ponedeljek , 4 julij 2022
Domov » Respiratorni sincicijski virus (RSV)

Respiratorni sincicijski virus (RSV)

Respiratorni virusi so virusi, ki povzročajo okužbe zgornjih (nos, usta, grlo) in spodnjih dihal (pljuča). V Sloveniji se najpogosteje srečujemo z respiratornim sincicijskim virusom, adenovirusi, rinovirusi, virusi influence A in B (po domače gripa) in virusi parainfluence.

Respiratorni virusi pri odraslih povzročajo prehlad, pljučnico in poslabšanje osnovnih bolezni (denimo astme, kronične obstruktivne pljučne bolezni). Pri imunsko oslabljenih ljudeh ti virusi lahko povzročijo hudo sistemsko ali generalizirano okužbo.

Respiratorni virusi predstavljajo večje tveganje za otroke, predvsem najmlajše, ker pri njih lahko ti virusi povzročijo prehlad, bronhitis, bronhiolitis, pljučnico, laringotraheitis in vnetje srednjega ušesa.

Viri:

  1. World Health Organization (‎2015)‎. Meeting report WHO Informal Consultation on Surveillance of RSV on the Global Influenza Surveillance and Response System (‎GISRS)‎ platform, 25–27 March 2015, Geneva, Switzerland. https://apps.who.int/iris/handle/10665/200762 (datum dostopa 20.1.2022)
  2. Inštitut za varovanje zdravja. Tedensko spremljanje RSV. https://www.nijz.si/sl/tedensko-spremljanje-respiratornega-sincicijskega-virusa-rsv  (datum dostopa 20.1.2022)
  1. Mihaela Slemnik. RSV in akutni bronhiolitishttps://www.ringaraja.net/clanek/rsv-in-akutni-bronhiolitis_1185.html(datum dostopa 20.1.2022)
  2. Centers for Disease Control and Prevention. Respiratory Sincitial Virus Infection.  https://www.cdc.gov/rsv/index.html (datum dostopa 20.2.2022)

Respiratorni sincicijski virus (RSV)

 Okužbe z respiratornim sincicijskim virusom so najpogostejši vzrok za:

  • hujša obolenja dihalnih poti pri dojenčkih in majhnih otrocih,
  • pojav bronhiolitisa pri dojenčkih,
  • hospitalizacijo dojenčkov in majhnih otrok v industrializiranih državah.

Virus  poznamo že kaj nekaj časa, saj so ga odkrili že leta 1956.  Gre za najpogostejši vzrok za okužbe spodnjih dihal pri otrocih v prvem letu starosti. Približno dve tretjini dojenčkov se okužita z RSV v prvem letu življenja, do konca drugega leta pa se z RSV okuži skoraj vsak otrok. 

Bolezen je najnevarnejša za nedonošenčke, posebno tiste z bronhopulmonalno displazijo in za otroke s srčno napako. Pogosteje zbolijo otroci nagnjeni k alergijam, otroci mladih mater, otroci, ki živijo v prenatrpanih stanovanjih, v okolju z onesnaženim zrakom (kajenje, izpušni plini) in otroci, ki niso dojeni. Največkrat se dojenček okuži od starejših sorojencev ali drugih otrok in odraslih, ki kažejo prehladne znake. Prehladna okužba se prenaša s kužnimi kapljicami (kašljanje, kihanje), preko rok ali preko okuženih predmetov.

Okužba poteka v hujši obliki pri dečkih. Dečki tudi zbolijo pogosteje kot deklice, in sicer 2,4 okuženih na 100 dečkov in 1,5 okuženih na 100 deklic. 

Okužbe z RSV se v zmernem podnebnem pasu pojavljajo v zimskih mesecih. Več primerov okužb se pojavi nenadoma v pozni jeseni, epidemija pa nastane zelo hitro in traja od 2 do 5 mesecev. Največ okužb tako pri nas lahko pričakujemo od novembra do maja. Zunaj tega obdobja se okužbe z RSV pojavljajo občasno in niso pogoste.