Sekcija za preventivno medicino Respiratorni virusi
Značilnosti respiratornih virusov pri predšolskih otrocih povzema avtor študije Doc. dr. Vojko Berce, Klinika za pediatrijo, UKC Maribor.
V zadnjih letih imamo na voljo natančno in dostopno dokazovanje virusnih okužb iz brisa nosno-žrelnega prostora. Zato smo na Kliniki za pediatrijo (UKC Maribor) s kolegi izvedli študijo, s katero smo med drugim želeli preveriti:
- kateri virusi so povzročitelji težkih okužb spodnjih dihal pri otrocih, ki potrebujejo hospitalizacijo,
- kakšno je njihovo sezonsko pojavljanje in
- kakšne so značilnosti okužb z posameznimi virusi
- kako se okužbe spodnjih dihal z različnimi virusi med seboj razlikujejo.
V študiji je bilo zajetih 278 predšolskih otrok, ki so bili hospitalizirani zaradi okužbe spodnjih dihal (bronhitis, bronhiolitis, pljučnica) na Kliniki za pediatrijo Maribor v letih 2012 in 2013. Vsem smo odvzeli bris nosno-žrelnega prostora in iz njega določali viruse. Vsaj en virus smo dokazali pri 198 (71,2%) otrocih, pri 55 (27,8%) otrocih pa smo hkrati dokazali prisotnost dveh ali več virusov.
Najpogostejši virus prehlada, sledi RSV
Najpogostejši je bil rinovirus oz. virus prehlada, ki so ga zaznali pri 92 bolnikih, kar ni presenetljivo. Znano je namreč, da je ravno virus prehlada najpogostejši vzrok bronhitisa oz. piskanja in težkega dihanja pri otrocih, ki so tudi sicer nagnjeni k astmi. Naslednji po pogostnosti je bil respiratorni sincicijski virus (RSV), ki so ga dokazali pri 77 bolnikih.
Delež virusa gripe je bil presenetljivo majhen, kar je posledica dejstva, da v sezonah ko je potekala študija ni bilo epidemije gripe, okužba pa pri otrocih poteka lažje kot pri odraslih in večinoma ne zahteva hospitalizacije.
RSV je močno prevladoval v zimskih mesecih, virus prehlada pa jeseni in pomladi. Bolniki, okuženi z RSV so bili mlajši (povprečna starost 13 mesecev), po starosti sledijo bolniki z virusom prehlada (povprečje 19 mesecev), najstarejši pa so bili bolniki okuženi z metapnevmovirusom (27 mesecev).
RSV povzročil največ pljučnic in najdaljše hospitalizacije
V študiji so ugotavljali tudi število in resnost težjih potekov okužb. Pljučnico so dokazali pri 72 bolnikih, daleč najpogostejši povzročitelj pljučnice je bil RSV (pri 27 bolnikih). Piskanje v prsih je bilo prisotno pri kar 75% vseh okužb z virusom prehlada, bistveno redkeje (v 46%) pa pri bolnikih okuženih z RSV. Kar 37 otrok (48%), ki so bili okuženi z RSV je potrebovalo dodatek kisika v vdihanem zraku preko maske ali nosnih katetrov, kar govori za težji potek.
Okužbe z drugimi virusi so potekale lažje
Bistveno lažje pa so potekale okužbe z bokavirusi, adenovirusi in virusom parainfluence. Podobno je tudi s trajanjem hospitalizacije, ki je bilo s povprečjem 6,4 dni najdaljše pri bolnikih z RSV, sledijo bolniki s koronavirusom (5,5 dni), krajše pa je bilo trajanje hospitalizacije pri bolnikih z virusom prehlada, adenovirusom in bokavirusom – v povprečju po 4 dni, kar tudi govori za lažji potek.
So pa imeli bolniki z adenovirusom najpogosteje povišano telesno temperature (kar v 80%), laboratorijski izvid i–levkociti in CRP pa so bili pri teh bolnikih močno povišani in s tem še najbolj podobni bakterijskim okužbam, pri katerih je za razliko od virusov sicer potrebno antibiotično zdravljenje.
Študija dokazuje velike razlike med okužbami spodnjih dihal
Raziskava je dokazala, da se virusne okužbe spodnjih dihal med seboj razlikujejo bolj, kot smo domnevali doslej. Predvsem okužbe z RSV se pojavljajo pri mlajših otrocih, imajo težji potek z daljšim trajanjem hospitalizacije, večjo potrebo po dodatku kisika in pogoste zaplete v obliki pljučnice.
Okužbe z RSV še bistveno težje potekajo pri nedonošenčkih, otrocih s kroničnimi obolenji dihal in težkimi srčnimi hibami. Za razliko od ostalih virusov pa jih je mogoče preprečevati tako, da se zgoraj naštetim ogroženim skupinam otrok v času vsakoletne epidemije od novembra do marca enkrat mesečno dajejo zaščito z zdravilom – protitelesa proti RSV.